NagiB Parkour 2012
Užitek v delu – Delo iz užitka – Ples!
20. avgust – 1. september 2012, Maribor
NagiB Parkour 2012 je dvotedenski plesni dogodek, na katerem bodo umetniki lahko pred publiko uživali v svojem delu, občinstvo pa bomo spodbudili, da poiščejo svoj užitek v sodobnem plesu in vsej njegovi nereprezentacijski, intimni, procesualni raznovrstnosti. Nadejamo se, da bosta obe skupini (umetniki in gledalci) uživali in se zabavali ob skupnem izkustvu užitka v delu in dela za svoj užitek. Za cilj smo si zadali, da postanemo pomočniki oziroma povezovalci tega skupnega prostor-časa praznovanja, kar bi navsezadnje vsak festival tudi moral biti.
Ali je lahko prostor plesa prostor neprekinjene inter-akcije med ustvarjalci in gledalci? Ali lahko čas plesa obstaja kot nelinearen čas procesa in ne kot linearen, v rezultat usmerjen čas produkcije? Ali lahko k delu umetnika/koreografa/plesalca pristopimo kot h glagolski in ne samostalniški obliki, se pravi, da do njega dostopamo in v njem sodelujemo pred in po trenutku končne prezentacije? Če je gledalec dandanes vajen konzumiranja končnih produktov umetniškega procesa (predstav), kakšna znanja bi še moral osvojiti, da bi se lahko spoprijel z umetniškim procesom samega ustvarjanja?
NagiB Parkour želi osvetliti in morda odgovoriti na ta vprašanja ter ustvarili praktična orodja za njihovo raziskavo, hkrati pa s samim formatom predlagamo odmik od koncepta festivala h konceptu Parkour-a.
Kot format Parkour predpostavlja trening v neki določeni obliki javnega plesa – plesa, ki se osredotoča na izzive in prepreke, ki pretaplja težave v priložnosti, ki s skupnimi napori in delom krepi skupnost, da se ta ohrani v fizičnem, intelektualnem kot tudi emocionalnem smislu.
NagiBa 2012 ne razumemo kot festival ampak kot Parkour skozi mesto Maribor, kot umetniško vadbeno polje in večplasten prostor številnih srečanj, kjer so ustvarjalci in njihova občinstva nenehno postavljeni pred izziv, da se angažirajo, so-delujejo in uživajo v umetnosti plesa.
To zapleteno Parkour gibanje, v katerem mesto postaja gostitelj in sam svoj gost, pravzaprav razumemo kot našo glavno plesno predstavo – predstavo, v kateri postane zemljevid mesta oder, meščani pa se vsakodnevno srečujejo kot partnerji v plesu.